Lep pozdrav!
Ta teden smo prvič rodili v ljubljanski porodnišnici (želje so bile sicer druge, ampak zaradi preenklampsije in hospitalizacije ter posledično sproženega poroda v 37T) in imam malo mešane občutke ...
Načeloma je bilo vse v redu, babici korektni in prijazni, bil sem tudi pozitivno presenečen nad tem, da se s samim porodom ni tako "hitelo", kot so "grozili" nekateri in kot je za ljubljansko porodnišnico kar nekakšna fama.
Vseeno ostaja grenak priokus zaradi dveh stvari:
1) Kljub jasno izraženi želji po tem, da se pusti popkovino vsaj nekaj minut povezano, jo je babica praktično takoj (ok - mogoče po eni minuti max!) "sklamfala" in seveda potem ni bilo možno nekaj filozofirati okrog tega. Mislim, da je dandanes že dovolj dokazov o smotrnosti tega, da se popkovino pusti še vsaj nekaj minut, da otrok dobi vse, kar lahko po njej dobi. Babica je sicer rekla, da popkovina takrat ni več utripala, ampak glede na prebrano dvomim, da gre to tako hitro ... Če bi bilo to samo pri nama, bi rekel, da je še mogoče ... Ampak je rodila kolegica prejšnji teden in je bila zgodba identična ...
2) Malo bolj resna zadeva, ki se je zgodila, je raztrganje posteljice. Vsa čast osebju, kako je hitro in profesionalno odreagiralo (res, kot v filmu - klic na hodnik in čez nekaj minut je bila že v anasteziji) ter zadevo uredilo (tu si resnično ne znam predstavljati, kaj bi se zgodilo, pri za nekatere tako opevanem porodu na domu - za občutek, v dveh je žena izgubila dober liter in pol krvi!). A ostaja grenak priokus, da do tega morebiti/verjetno sploh ne bi prišlo, če ne bi takoj po porodu dobersedno "forsirali" še porajanje posteljice (ena babica je močno pritiskala na trebuh, druga dobesedno vlekla popkovino ...), ampak bi s tem počakali. No, vsaj moje razmišljanje je tako - lahko da se sicer motim.
Saj bi po eni strani razumel (... no ja ...), če bi se RES mudilo zaradi gneče in nosečnic, ki bi v vrsti čakale na prosto porodno sobo ... Ampak tega ni bilo ...
Vesel bi bil vašega komentarja, pa mogoče tudi tega, da bi s svojim vplivom babicam na porodniškem oddelku posredovali komentarje, v kolikor se vam zdi smiselno. Verjamem, da bo tam mimo šlo še mnogo porodnic in če se nekaj da narediti bolje, zakaj tega ne bi naredili?!
(Hmm, mogoče RAVNO zato, "Ker se že 30 let delam tako - bo že moralo prav!" - točno to je namreč odvrnila babica kolegici prejšnji teden, ko jo je povprašala, zakaj je naredila par stvari kljub jasno izraženim željam, ki so tudi sovpadale z vsemi medicinskimi dognanji zadnjih (nekaj) 10 let. Imam občutek, da bi moralo nekaj osebja iti na kak tečaj v smislu "kaj se je v porodništvu spremenilo v zadnjih letih")
Prijazen pozdrav,
Gregor
Ta teden smo prvič rodili v ljubljanski porodnišnici (želje so bile sicer druge, ampak zaradi preenklampsije in hospitalizacije ter posledično sproženega poroda v 37T) in imam malo mešane občutke ...
Načeloma je bilo vse v redu, babici korektni in prijazni, bil sem tudi pozitivno presenečen nad tem, da se s samim porodom ni tako "hitelo", kot so "grozili" nekateri in kot je za ljubljansko porodnišnico kar nekakšna fama.
Vseeno ostaja grenak priokus zaradi dveh stvari:
1) Kljub jasno izraženi želji po tem, da se pusti popkovino vsaj nekaj minut povezano, jo je babica praktično takoj (ok - mogoče po eni minuti max!) "sklamfala" in seveda potem ni bilo možno nekaj filozofirati okrog tega. Mislim, da je dandanes že dovolj dokazov o smotrnosti tega, da se popkovino pusti še vsaj nekaj minut, da otrok dobi vse, kar lahko po njej dobi. Babica je sicer rekla, da popkovina takrat ni več utripala, ampak glede na prebrano dvomim, da gre to tako hitro ... Če bi bilo to samo pri nama, bi rekel, da je še mogoče ... Ampak je rodila kolegica prejšnji teden in je bila zgodba identična ...
2) Malo bolj resna zadeva, ki se je zgodila, je raztrganje posteljice. Vsa čast osebju, kako je hitro in profesionalno odreagiralo (res, kot v filmu - klic na hodnik in čez nekaj minut je bila že v anasteziji) ter zadevo uredilo (tu si resnično ne znam predstavljati, kaj bi se zgodilo, pri za nekatere tako opevanem porodu na domu - za občutek, v dveh je žena izgubila dober liter in pol krvi!). A ostaja grenak priokus, da do tega morebiti/verjetno sploh ne bi prišlo, če ne bi takoj po porodu dobersedno "forsirali" še porajanje posteljice (ena babica je močno pritiskala na trebuh, druga dobesedno vlekla popkovino ...), ampak bi s tem počakali. No, vsaj moje razmišljanje je tako - lahko da se sicer motim.
Saj bi po eni strani razumel (... no ja ...), če bi se RES mudilo zaradi gneče in nosečnic, ki bi v vrsti čakale na prosto porodno sobo ... Ampak tega ni bilo ...
Vesel bi bil vašega komentarja, pa mogoče tudi tega, da bi s svojim vplivom babicam na porodniškem oddelku posredovali komentarje, v kolikor se vam zdi smiselno. Verjamem, da bo tam mimo šlo še mnogo porodnic in če se nekaj da narediti bolje, zakaj tega ne bi naredili?!
(Hmm, mogoče RAVNO zato, "Ker se že 30 let delam tako - bo že moralo prav!" - točno to je namreč odvrnila babica kolegici prejšnji teden, ko jo je povprašala, zakaj je naredila par stvari kljub jasno izraženim željam, ki so tudi sovpadale z vsemi medicinskimi dognanji zadnjih (nekaj) 10 let. Imam občutek, da bi moralo nekaj osebja iti na kak tečaj v smislu "kaj se je v porodništvu spremenilo v zadnjih letih")
Prijazen pozdrav,
Gregor