Imam dva otroka in si želim še tretjega, vendar me zaradi zapletov predvsem v drugi nosečnosti, nekoliko skrbi. Stara sem 30 let in imam Sjogrenov sindrom, sem ANA pozitivna, imam Ro in La protitelo. S strani revmatološke simptomatike v nosečnosti nisem imela težav, določeni znaki so se celo izboljšali. V prvi nosečnosti ni bilo večjih težav, redno sem se kontrolirala v ambulanti za rizično nosečnost in pri dr. Veselu zaradi Ro protiteles, redno so plod spremljali z UZ in celo nosečnost je bil plod nekoliko manjši (večinoma je pri rasti skozi zaostajal za približno 2 tedna). Nekaj dni pred porodom se je nekoliko znižal plodov srčni utrip, vendar se je po spontanem porodu v 37. Tednu nosečnosti rodil zdrav deček, brez znakov za AV blok. Tehtal je 2480 g in bil velik 49 cm. V prvem letu je nato po velikosti dohitel vrstnike, sedaj je na 75.percentili po višini in 25. percentili po teži. Ali bi v tem primeru govorili o IUGR?
Več težav je bilo v naslednji nosečnosti. Do 30. tedna je vse potekalo normalno, nato pa so me sprejeli na opazovanje zaradi suma na preeklampsijo (ob RR 145/95 in sledovih proteinov v urinu), kar se je potem v nekaj dneh potrdilo. Prejemala sem metildopo po potrebi (to pomeni 1 do 2 tbl dnevno), kar pa se ni izkazalo za zelo koristno. Po štirih dnevih hospitalizacije so se sicer brez redne antihipertonične terapije in brez znakov za eklampsijo (razen glavobola po drastičnem padcu tlaka po tableti Cordipina), odločili za terapijo z Magnezijevim sulfatom in nato sekcijo. Hči je ob rojstvu tehtala 1310 g in je bila dolga 42 cm. Napredovala je počasi, vendar brez resnejših zapletov in okužb. Sedaj je živahna, po velikosti in teži dosega svoje vrstnike, prav tako v psihofizičnem razvoju. Po carskem rezu je moj krvni tlak še vedno ostajal visok, zato so mi tedaj odredili redno terapijo z metildopo. Kljub temu so vrednosti tlaka ostajale okrog 145/95 mmHg. Ob dodatku Cordipina se je tlak naposled uredil, po treh tednih terapije sem lahko z njo zaključila. Sedaj imam normalne vrednosti krvnega tlaka.
Z ginekologinjo sva že govorili, da bi v primeru ponovne nosečnosti jemala Aspirin redno od 12.tedna dalje, opravila bi doppler uterinih arterij in na podlagi tega bi izvajala redne preglede. V kolikor pride do preeklampsije, bi uvedli antihipertenzivno terapijo. Skrbi me, da metildopa ponovno ne bi imela usteznega učinka in bi se bilo potrebno hitro odločiti za sekcijo. Ob vseh znanih dejavnikih tveganja, kakšna je verjetnost, da ponovno pride do preeklampsije in kakšna je verjetnost, da se ponovi zgodaj? Kakšne so možnosti, da se v primeru zgodnje preeklampsije, nosečnost ob terapiji uspe vzdrževati vsaj do 34. tedna? Ali je smiselno izogibanje stresu v času placentacije, torej ali nivo adrenalina ob stresnih reakcijah vpliva na preoblikovanje spiralnih arterij v maternici? Torej ali bi bilo ob zanositvi smiselno koristiti bolniški stalež? Kako podhranjenost otroka ob zniževanju tlaka z antihipertenzivi vpliva na sam razvoj ploda in možnost raznih pridobljenih motenj, kot je npr možganska krvavitev? Ali je smiselno določiti še serumske markerje preeklampsije? Hvala za odgovor.
Več težav je bilo v naslednji nosečnosti. Do 30. tedna je vse potekalo normalno, nato pa so me sprejeli na opazovanje zaradi suma na preeklampsijo (ob RR 145/95 in sledovih proteinov v urinu), kar se je potem v nekaj dneh potrdilo. Prejemala sem metildopo po potrebi (to pomeni 1 do 2 tbl dnevno), kar pa se ni izkazalo za zelo koristno. Po štirih dnevih hospitalizacije so se sicer brez redne antihipertonične terapije in brez znakov za eklampsijo (razen glavobola po drastičnem padcu tlaka po tableti Cordipina), odločili za terapijo z Magnezijevim sulfatom in nato sekcijo. Hči je ob rojstvu tehtala 1310 g in je bila dolga 42 cm. Napredovala je počasi, vendar brez resnejših zapletov in okužb. Sedaj je živahna, po velikosti in teži dosega svoje vrstnike, prav tako v psihofizičnem razvoju. Po carskem rezu je moj krvni tlak še vedno ostajal visok, zato so mi tedaj odredili redno terapijo z metildopo. Kljub temu so vrednosti tlaka ostajale okrog 145/95 mmHg. Ob dodatku Cordipina se je tlak naposled uredil, po treh tednih terapije sem lahko z njo zaključila. Sedaj imam normalne vrednosti krvnega tlaka.
Z ginekologinjo sva že govorili, da bi v primeru ponovne nosečnosti jemala Aspirin redno od 12.tedna dalje, opravila bi doppler uterinih arterij in na podlagi tega bi izvajala redne preglede. V kolikor pride do preeklampsije, bi uvedli antihipertenzivno terapijo. Skrbi me, da metildopa ponovno ne bi imela usteznega učinka in bi se bilo potrebno hitro odločiti za sekcijo. Ob vseh znanih dejavnikih tveganja, kakšna je verjetnost, da ponovno pride do preeklampsije in kakšna je verjetnost, da se ponovi zgodaj? Kakšne so možnosti, da se v primeru zgodnje preeklampsije, nosečnost ob terapiji uspe vzdrževati vsaj do 34. tedna? Ali je smiselno izogibanje stresu v času placentacije, torej ali nivo adrenalina ob stresnih reakcijah vpliva na preoblikovanje spiralnih arterij v maternici? Torej ali bi bilo ob zanositvi smiselno koristiti bolniški stalež? Kako podhranjenost otroka ob zniževanju tlaka z antihipertenzivi vpliva na sam razvoj ploda in možnost raznih pridobljenih motenj, kot je npr možganska krvavitev? Ali je smiselno določiti še serumske markerje preeklampsije? Hvala za odgovor.